Filofest - Momo bo na sporedu v ponedeljek

Pred kratkim so s Filofesta sporočili, da bo miniserija Momo na sporedu v ponedeljek 6. 12. 2010 ob 19h v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani, na Aškerčevi c. 2.
Vabljeni k ogledu!

http://dl.dropbox.com/u/3903235/FILOFEST.pdf

Momo se je uvrstila v tekmovalni program Filofesta

Čeprav naj bi bili reuzultati znani že včeraj, so nam z njimi postregli danes. Naša miniserija je prišla v tekmovalni program mednarodnega festivala študentske filmske in video produkcije, ki bo v decembru potekal na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Upajmo na najboljše!

Za osvežitev spomina smo pripeli še epizodo 6 in video Momo v zakulisju. Prijeten ogled!

Kratki video "Momo v zakulisju" in Barbarine izpovedi

Barbara Vrečar je za vse pripravila posrečen video, ki kaže nekaj smešnih scen, ki so se odvijale v zakulisju. Prijeten ogled!!

Moj pogled na nastajanje miniserije Momo 

Že ko smo začeli s pripravami na ta projekt sem vedela, da bom precej zraven. Seveda, če si v sorodu z režiserko ti je jasno, da boš tudi sam v tem, česar pa ne bom nikoli obžalovala. Bila sem pripravljena na kakršno koli vlogo, nisem pa vedela čisto zagotovo, da bom glavni lik. Sprva je bila mišljena druga oseba, a to se ni izšlo zaradi njene velikosti. Momo je otrok, star okrog 12 let, in ker sem manjše postave in mlajšega videza je ta vloga nekako padla name, saj drugih kandidatk ni bilo. Bil je fajn občutek, imeti tako pomembno vlogo, a bližali so se dnevi snemanja in s tem tudi manjši dvomi. Priznam, bilo je kar nekaj treme, a se mi zdi, da je nekaj mora biti, ali?J Ko se kamera prižge, si malo živčen, a sčasoma pozabiš in »padeš not«.

Samo snemanje bi z eno besedo opisala kot »zanimivo«. Bili so dnevi zagona z veliko energije ter dnevi utrujenosti, živčnosti (sploh, če te je naslednji dan v šoli čakal test). Ja, ta utrujenost je včasih vplivala na to, da se mi enostavno ni več ljubilo in tako je bil kakšen kader malo zdolgočasen, zato priznam, da sem si pri montaži večkrat rekla: »Pa zakaj se nisi bolj potrudila, ker bi bilo boljše!« A tako je pač bilo, tudi zato, ker je bila velika stiska s časom in si nismo mogli privoščit ponavljanja v nedogled. Besedila nisem imela veliko, kar mi je bilo všeč. Sam lik pa tudi. Sem se kar vživela, saj tudi sama rada prisluhnem ljudem. Kar mi bo od snemanj najbolj ostalo v spominu, je »Momo frizura«, kajti vedno mi je vzelo slabo uro časa, da sem si skodrala čisto ravne lase. (smeh)

To je bilo nekaj o sami vlogi in o snemanju. A s tem se zadeva ne konča. Bilo je še mnogo stvari, kjer so bili »moji prsti« zraven. Ko je prišla ideja, da bi Mojster Ura imel v svoji hiši nekakšne umetnine, je bilo treba poprijet za svinčnik in papir. Tako so nastale risbe, ki so popestrile hišo Mojstra Ure. Tudi pri izboru glasbe so moja ušesa iskala primerne melodije za miniserijo, saj ni dobrega filma brez dobre glasbe, ki malo popiha na dušo. J Tako je minila marsikatera ura poslušanja in na koncu se je našlo nekaj primernih skladb, ki jih je bilo potrebno preverit in pri njihovem izboru upoštevat več mnenj. Sicer mojih predlogov ni bilo veliko, a se mi je zdelo, da je bil vsak dobrodošel.

Pri montaži pa se je delo šele začelo. Malce sem pomagala, a ne veliko, saj sama nisem tako natančna glede tega. Včasih se v vsem tem kar malce izgubim, zato nisem bila prav veliko pri montaži.

Za konec bi povedala še to, da sem res vesela, da sem bila lahko zraven tega projekta. To je izkušnja več, saj se iz vsega nekaj malega naučiš. 

Barbara Trkov